FUNDACIJE – PRILOŽNOSTI IN IZZIVI NA TRGU DELA


Ljubljana, 15. aprila 2011

14. aprila 2011 je med 12. in 13.30 uro v organizaciji Združenja slovenskih ustanov – ZSU potekala okrogla miza z naslovom Fundacije – priložnosti in izzivi na trgu dela.
Na okrogli mizi so sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in predstavniki skladov dela. Okroglo mizo je moderiral Aleš Germovšek iz Sekcije skladov dela pri Združenju slovenskih ustanov.

Zakon o urejanju trga dela, ki je pričel veljati s 1. januarjem 2011, je prinesel nekaj pomembnih novosti. Ena od teh so Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, ki naj bi bile namenjene predvsem zaposlenim osebam in bi spodbujale ter ozaveščale zaposlene o graditvi delovne kariere ter spodbujale usposabljanje in izobraževanje zaposlenih za potrebe dela, ki ga opravljajo.

Udeleženci okrogle mize so razpravljali o sledečih vprašanjih: ali v Sloveniji potrebujemo posebne fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti?; koliko takšnih fundacij potrebujemo?; kakšna so pričakovanja deležnikov, ki lahko vstopijo v ustanavljanje tovrstnih fundacij ter kakšno naj bo poslanstvo takšnih fundacij oziroma njihova vloga na trgu dela?

                                      
RAZPRAVA:

Aleš Germovšek (ZSU) –  Omemba fundacij v Zakonu o urejanju trga dela je pohvale vredna. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je pokazalo, da vidi zaposlitvene fundacije kot pomembnega akterja na področju izboljševanja zaposlitvenih možnosti.

Zoran Kotolenko ( MDDSZ)  –  Zaposlitvene funadacije so mišljene kot ustanove, ki nudijo pomoč pri usposabljanjih, pripravi programov za zaposlene in brezposelne, pomoč gospodarstvu pri načrtovanju ravnanja s človeškimi viri. Zakonsko predviden ustanovitveni kapital zagotavlja resnost delovanja posamezne fundacije in njeno sposobnost izvajanja zahtevnih projektov ter rešuje problem lastnega vložka pri črpanju evropskih sredstev.

Marjan Urbanč  (ZSSS) – v preteklosti vsa sredstva namenjena usposabljanju zaposlenih in tistih, ki so v procesu izgubljanja zaposlitve niso bila porabljena optimalno, predvsem tista namenjena delodajalcem. Posledično imajo sindikati idejo, da se ustanovi zaposlitvena fundacija, ki bi tovrstna sredstva zbirala in jih tudi optimalno porabila za programe. Pobuda je bila predstavljena tudi delodajalskim stanovskim organizacijam ter Ekonomsko socialnem svetu in povsod pozitivno sprejeta. Novoustanovljena fundacija bi bila namenjena ponudbi usposabljanj, kariernem svetovanju,  morda tudi administrativni podpori in sicer tam, kjer uporabniki te storitve najbolj potrebujejo.

Duška Lužar Šajt (Sklad dela Podravje) – Na področju delovanja Sklada dela Podravje obstaja interes za oblikovanje fundacije. Fundacijo bi radi oblikovali skupaj s partnerji npr. sindikati, razvojne agencije itn. Zakon  za ustanovitev in delovanje fundacije daje dobro podlago, vendar pa poudari, da takšna fundacija oz. več njih ne bo mogla preživeti samo od državnih subvencij, ampak bo morala zagotoviti del sredstev skozi lastno dejavnost na trgu.

Janez Dekleva GZS-CPU – V Sloveniji vseživljenjskega učenja na sistemski ravni nimamo. To pa je pomembno za hiter odziv na trgu dela, kajti fleksibilnost na trgu dela je pri odpravi brezposelnosti najpomebnejši faktor. Rabimo fleksibilen sistem, ki bo slonel na strateških institucijah v Sloveniji in poskrbel za čimprejšnje prilagajanje spremembam na trgu dela.
ZAKLJUČKI:

1) Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti v Sloveniji nedvomno potrebujemo. Koliko jih bo nastalo, bo odvisno od pripravljenosti socialnih partnerjev, da sodelujejo pri oblikovanju le-teh, potreb okolja in zmožnosti zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Bistveni razmislek pa je potreben glede vsebin, ki naj bodo namenjene tistim upravičencem, ki so jim fundacije v prvi vrsti namenjene, to pa so zaposlene osebe. Za obstoječe sklade dela pa velja, da imajo možnost preoblikovanja v fundacije po Zakonu o urejanju trga dela do konca junija 2011.

2)  Fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti morajo izvajati v okviru svoje dejavnosti vseživljenjsko karierno orientacijo. Le-ta je bistvenega pomembna oziroma osnova za izvajanje ukrepov, ki bodo pripeljali do izboljšanja zaposlitvenih možnosti tistih, katerim je delovanje fundacij namenjeno.

3) Delovna skupina, ki se je izoblikovala na pobudo socialnih partnerjev, se razširi še s predstavnikom Kmetijsko gozdarske zbornice in  predstavnikom Združenja slovenskih ustanov. Obe organizaciji preko svojih organov upravljanja imenujeta svoje člane in imena sporočita na MDDSZ in ZSSS.

Aktualne novice

 
 

23. LETNA SKUPŠČINA IN KONFERENCA EFC


16.5.2012 0:00:00

Med 6. in 8. junijem 2012 bo v Belfastu na Irskem potekala 23. letna skupščina in konferenca EFC. Tema konference bo vloga fundacij pri doseganju miru skozi socialno pravičnost. Na konferenci se bo srečalo preko 500 udeležencev iz fundacij iz Evrope in sveta, ki bodo govorili o prizadevanjih za mir, socialni pravičnosti in drugih perečih filantropskih vprašanjih sodobnosti.


 

OMOGOČENO PRIJAVLJANJE EVROPSKIH DRŽAVLJANSKIH POBUD


15.5.2012 0:00:00

Od aprila naprej lahko evropski državljani začnejo prijavljati evropske državljanske pobude. Evropska državljanska pobuda omogoča, da bo lahko milijon državljanov iz vsaj četrtine držav članic EU Evropsko komisijo pozval k pripravi predlogov zakonodajnih aktov na svojih področjih pristojnosti. Prošnjo za prijavo državljanske pobude vloži državljanski odbor, sestavljen iz najmanj sedmih državljanov EU, ki so prebivalci najmanj sedmih različnih držav članic.

 

ZAČETEK JAVNEGA POSVETOVANJA O SEDMEM OKOLJSKEM AKCIJSKEM PROGRAMU EU


15.5.2012 0:00:00

Evropska komisija je začela javno posvetovanje, s katerim želi pridobiti mnenja o sedmem okoljskem akcijskem programu EU. Sedmi okoljski akcijski program naj bi zagotovil splošen, celovit okvir za vrsto strateških pobud na področju okoljske politike, določil prednostne cilje, ki naj bi se dosegli do leta 2020, in jasno prikazal, kako lahko okoljska politika prispeva k zeleni rasti ter boljšemu zdravju in počutju.