Razvoj

Tudi vlada je večkrat izpostavila nalogo pritegniti domače in evropske javnofinančne vire ter zasebna sredstva k financiranju programov regionalnega razvoja. Naštetemu v podporo je potrebna vrsta ukrepov in izvajanje t.i. načela vključevanja nevladnih organizacij v oblikovanje politik in predpisov (mainstreaming). Takšen trend je sicer zaznati tudi v Sloveniji. Tako je bila decembra 2003 organizirana prva nacionalna konferenca o sodelovanju med vlado in nevladnimi organizacijami, vlada je sprejela dokumente (Strategija Vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami itd.) in sklepe o krepitvi nevladnih organizacij in sodelovanja z njimi (ustanovitev Komisije za nevladne organizacije, sklep o pripravi sporazuma o sodelovanju med vlado in nevladnimi organizacijami itd.). Podobno so na nevladni strani številni procesi (Manifest NVO-jev of konferenci OECD, Pobuda za prihodnost NVO-jev, Strategija razvoja nevladnih organizacij 2003-2008, predlogi sprememb zakonodaje itd.), posebej pomemben pa začetek trajnega civilnega dialoga, ki naj bi rezultiral v prvem osnutku sporazuma o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in vlado (vsem težavam v pogajanjih navkljub). V osnutku sporazuma določeni cilji relevantni za izvedbo tega projekta so zagotoviti sredstva javnega financiranja nevladnega sektorja na ravni povprečja Evropske unije in vzpostaviti ustrezne mehanizme za dosego le-tega, zagotoviti razporeditev sredstev za delovanje, izvajanje programov in razvoj nevladnih organizacij, s katero je dosežena sorazmerna razporeditev po vseh področjih in območjih delovanja nevladnega sektorja, ter zagotoviti uravnoteženost različnih mehanizmov javnega financiranja. Za dosego teh ciljev je po predlogu nevladnih organizacij potrebno (med drugim) zagotoviti sredstva za vzpostavitev razvojnega sklada za financiranje nevladnih organizacij. Vse navedeno utemeljuje potrebnost preučitve in poskusa vzpostavitve LRF. Dodaten razlog je v poročilih o položaju nevladnih organizacij v Sloveniji (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij 2000 in 2003/2004, poročilo US AIDa, v osnutku poročila CIVICUSa, analizi Fakultete za družbene vede (Meglič, Vojnovič, Kolarič), Poročilu o položaju nevladnem sektorju Umanotere itd.) in strateških dokumentih (Strategija razvoja nevladnih organizacij 2003-2008 itd.), zaznana nujnost vzpostavitve različnih ekonomskih instrumentov za razvoj nevladnih organizacij, kjer je takšna potreba tudi izražena.