KAKO NAPREJ?



Tomaž Bole, predsednik ZSU
                              

Fundacije s svojo več kot tisočletno tradicijo so ustanove, ki naj bi zaradi svoje, v osnovi trajnostne in stabilne narave, ne bile odvisne od politike in političnih sprememb. Praviloma bi moralo zadostovati že ustanovitveno trajno premoženje kot zagotovilo, da bo fundacija lahko neodvisno in ustrezno opravljala namen in poslanstvo, zaradi katerih so se jo ustanovitelji odločili ustanoviti. Kakor na mnogih drugih področjih, zdaj, več kot dvajset let po osamosvojitvi Slovenije, tudi na področju fundacij ugotavljamo, da so naša pričakovanja o njihovi vlogi v naši družbi še vedno samo iluzija.

Od leta 1995 imamo svoj zakon o ustanovah, za katerega nekateri, predvsem pravniki, zagotavljajo, da je povsem ustrezen. Pa ni. Od začetka tretjega tisočletja imamo združenje, ki ga je nekaj fundacij ustanovilo z namenom, da bo kot »nepolitična, nadstrankarska nacionalna organizacija slovenskih fundacij predstavljala nosilko interesov civilne družbe, pobudnico sprememb obstoječe zakonodaje, ki je vsebinsko vezana na delovanje fundacij v Sloveniji, predlagateljica novih zakonskih rešitev v prid fundacij in vlagateljev finančnih in materialnih sredstev v fundacije«. Združenje si s svojim delovanjem že več kot dvanajst let prizadeva, da bi fundacije, kot pomemben del civilne družbe, v Sloveniji uspešnejše izvajale svojo vlogo in uresničevale svoje poslanstvo. Vzpodbuja razvoj fundacij v Sloveniji, skrbi za izmenjavo informacij, znanj in izkušenj, krepi sodelovanje med fundacijami ter drugimi nevladnimi, vladnimi in mednarodnimi organizacijami. Stalno utrjuje zavedanje javnosti o pomenu fundacij. Pa vendar še vedno razbija skale, da bi lahko začelo orati ledino…

Stanje, v katerem se je znašla naša država po zaslugi ljudi, ki so njene vajeti prijeli z našim zaupanjem, ga izrabili, poteptali vrednote in pozabili na temelj naše družbe – državljane, je v veliko stisko potisnilo tudi fundacije. Namesto, da bi se katerakoli dosedanja vlada in parlament zavedala pomena civilne družbe in dala temu stebru enako veljavo kakor gospodarstvu in državnemu upravljanju, da bi postavljala novo državo na treh stebrih in jo s tem naredila stabilno, se vodilni politiki še vedno obnašajo tako, kakor da je gospodarstvo molzna krava, državljani pa tlačani. Civilna družba, nevladne organizacije, kamor sodijo tudi fundacije, pa so zanje samo fasada, krinka, maska, ki jo morda včasih uporabijo ali celo zlorabijo v svojem političnem boju za oblast.

»Kako naprej?« je zagotovo najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v tem trenutku. Latentno stanje, v katerem so se znašle fundacije in njihovo združenje, se zdi kot slepa, brezizhodna ulica. Ljudje, filantropi, ki se razdajajo za javno dobro, splošno korist in dobrodelnost, so postali sodobni Don Kihoti, ki jih politični mlini na veter s svojih višav ne opazijo, če pa slučajno kdo izstopa, ga hitro zmeljejo v prah.

Fundacije so organizacije, ustanove premoženja. Nimajo lastnika, delujejo po zasebnem pravu, z njihovim premoženjem pa upravlja uprava v skladu z namenom in poslanstvom. Vendar so pomembna narodna zakladnica. So tiste nevladne organizacije, katerih člani uprav si morajo prizadevati za njihovo delovanje, ne morejo pa imeti pa pooblastil nosilca (to je premoženja), da bi se uprli oblasti in ji s ceste sporočili, da tako ne gre več naprej.

Sporočilo, da je stabilna in demokratična lahko samo tista država, ki stoji na treh stebrih, je zaman trkalo na vrata dosedanjih vlad in članov parlamenta. Prišel pa je čas, da tisti, ki bodo oblikovali nov način vodenja države, brez dosedanjih zavoženih političnih obrazov, začnejo graditi prihodnost Slovenije na državljanih, civilni družbi in nevladnih organizacijah, ki bodo enakovredno zastopane v trialogu treh stebrov.

Aktualne novice

 
 

IZŠLA JE NOVA ŠTEVLIKA SPLETNE REVIJE DANES TEMELJ JUTRI STEBER


20. mar. 2013 00:00:00



 

Podarite 0,5% dohodnine. Nič vas ne stane.


14. jan. 2013 00:00:00

Zakaj podariti 0,5% dohodnine? Za več počitnic za otroke z manj priložnostmi. Za več paketov pomoči. Za več toplih obrokov za brezdomce. Za več kulturnih prireditev.Za več solidarnosti…

 

VEČNE DILEME OKROG REPREZENTATIVNOSTI NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN NJIHOVIH MREŽ


5. jun. 2012 00:00:00

Nataša Sukič

Debata o reprezentativnosti mrež nevladnih organizacij ni nova niti ni zgolj slovenska posebnost. Polemike v zvezi z reprezentativnostjo so se dodobra razvnele v zadnjih petnajstih letih, predvsem zaradi razvoja tako imenovane participatorne demokracije v procesih oblikovanja evropskih politik.

Evropska Komisija je že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja večkrat poskušala definirati pojem reprezentativnosti nevladnih organizacij, predvsem zaradi potrebe po bolj učinkovitem in strukturiranem civilnem dialogu.

Koledar dogodkov

Prijava na novice

Ime in priimek:

E-pošta:
Z nadaljevanjem ogleda te strani, se strinjate z uporabo piškotkov na tej strani. Razumem in želim nadaljevati.